Nazaj na domačo stran

Piši nam

Na spletne strani FDV

 

Domača stran > študij mednarodnih odnosov > Študijske aktivnosti

Udeležba študentov na Cambridge Model European Council 2009

Študenti mednarodnih odnosov, evropskih študij in obramboslovja smo se udeležili simulacije CMEC 2009 (Cambridge Model European Council), ki je potekala od 27. februarja do 1. marca 2009 na St. John’s College v Cambridgeu. Simulacije se je udeležilo blizu 100 študentov iz vseh držav članic EU, Rusije, Japonske in drugih držav. Razpravljali smo na temo aktualnih izzivov Evropske unije.

Simulacija je potekala v šestih delovnih skupinah, na katere smo se predhodno prijavili. Skupine so bile naslednje: Splošne zadeve (General Affairs – Iztok Štefanič), Zunanji odnosi in mednarodni razvoj (External Relations and International Development – Gregor Ramuš), Ekonomske in finančne zadeve (Economic and Financial Affairs – Nina Novak), Pravosodje in notranje zadeve (Justice and Home Affairs – Dejan Hribar), Energija, okolje in transport (Energy, Environment and Transport – Nika Lavrih) ter Izobraževanje, raziskave in kultura (Education, Research and Culture – Irena Bertoncel). Razpravo sta v vlogi vodila predsedujoči Svetu Evropske unije (predstavnik Republike Češke) in evropski komisar. Študenti smo morali za simulacijo izbrati državo članico EU, katere državljani nismo, z namenom, da se postavimo v vlogo druge države, jo skušamo razumeti in kvalitetno zastopati. Slovenski študenti smo prevzeli vlogo Avstrije, saj jo kot sosednjo državo dobro poznamo. Dva tedna pred pričetkom simulacije smo dobili predloge in resolucije, o katerih smo se pogajali.

Pred začetkom simulacije so nas s kratkimi pozdravnimi govori nagovorili evropski poslanec Združenega Kraljestva Andrew Duff, evropski poslanec Združenega Kraljestva Godfrey Bloom ter mednarodno uveljavljena profesorja ekonomije dr. Ian Beggs in mednarodnih odnosov dr. Christopher Hill.

Namen simulacije je bil večdimenzionalen: znati postaviti se v vlogo druge države, razumeti njen položaj ter zagovarjati njena stališča v mednarodnih pogajanjih; znati se odzivati na situacije, ko te nekdo neposredno izzove; prakticirati pogajalske sposobnosti; uporabljati tuj jezik. Poleg formalnega dela je pomembno vlogo predstavljal tud neformalni del dogodka, in sicer navezovanje stikov, širjenje socialne mreže ter zabava s študenti z vsega sveta. Ob predstavitvi zaključkov simulacije smo ugotovili, da je težko priti ali sploh ne priti do končnih zaključkov, kajti nekateri se nismo uspeli dogovoriti niti o tistem, kar v EU dejansko že obstaja.

Irena, Nika, Nina, Dejan, Gregor in Iztok

 

Na vrh strani

Simulacija »Republika Slovenija in Republika Hrvaška – odprta bilateralna vprašanja«, Čatež, 4.-6. december 2008

Študentje Fakultete za družbene vede (programov Mednarodni odnosi in Obramboslovje) smo se v Čatežu, 4.–6. decembra 2008, udeležili simulacije z naslovom »Republika Slovenija in Republika Hrvaška – odprta bilateralna vprašanja«. Simulacijo je organizirala zagrebška politološka fakulteta. Projekt je finančno podrl Friedrich Ebert Stiftung. Simulacijo so z akademskim znanjem podprli profesorji tako iz Hrvaške kot Slovenije. Na slovenski strani so krajši znanstveni prispevek predstavili dr. Klemen Grošelj, doc. dr. Vladimir Prebilič, doc. dr. Milan Brglez, dr. Uroš Svete in doc. dr. Aleš Gabrič. Na hrvaški strani so bili govorniki prof. dr. Siniša Tatlović, prof. dr. Vlatko Cvrtila ter prof. dr. Davorin Rudolf.
Namen simulacije je bil večplasten: povezati študente obeh fakultet, na akademski ravni predstaviti odprta bilateralna vprašanja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter študentom približati problematiko, da bi lažje razumeli obe strani v sporu. V ta namen smo za čas simulacije obrnili vloge tako da so hrvaški študentje zastopali slovenska stališča, slovenski študentje pa hrvaška. Teme, o katerih smo razpravljali so bile odprta slovensko-hrvaška mejna vprašanja, vstop Hrvaške v Evropsko unijo in gospodarske zadeve (vprašanje Ljubljanske banke, Jedrske elektrarne Krško). Cilj simulacije je bil sestaviti in podpisati deklaracijo, v kateri bi študentje podali rešitve za odprta bilateralna vprašanja.
Pogajanja so potekala v skupinah po resorjih (Predsednik republike, Predsednik vlade, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo) in na skupnih srečanjih resorjev. Na simulaciji so se odrazile sposobnosti študentov, ki smo si jih pridobili skozi različne izkušnje: kako se pogajati, sporazumevati, kako reagirati na trenutne situacije in marsikatere druge lastnosti.
Da pa simulacija ni potekala zgolj na formalni ravni, smo poskrbeli študentje sami. Po končanem uradnem delu smo imeli prost vstop na kopanje v Rivieri Čatež. V večernih urah pa smo organizirali skupno druženje, ki se je končalo z zabavo pozno v noč. Izkušnjo simulacije, si bo vsak zapomnil po svoje. Bili so prijetni in manj prijetni trenutki, ko so bili na preizkušnji naše znanje, izkušnje, iznajdljivost in čustva. Zagotovo pa se bomo simulacije spominjali po plačilu kazni 600 € za uničenje dragocene svetle hotelske preproge s slovensko avtohtono žlahtno kapljico. (Nika Lavrih in Dejan Hribar)

Simulacija pogajanj med Slovenijo in Hrvaško o odprtih vprašanjih med državama je bila v celoti gledano zame vsekakor koristna, menim pa, da tudi za ostale udeležence. Kar zadeva formalni del dogodka, bi kljub vsemu izpostavil pretirano politizacijo, zlasti s strani hrvaških profesorjev, ki je na nek način v celoten program vnašala določen nemir, ki pa je na drugi strani spodbudil dodatno stimulacijo slovenskih študentov in s tem še bolj suvereno obvladovanje položaja.
Glede neformalnega dela nimam večjih pripomb, o vsem pozitivnem priča dejstvo, da je bil dogodek izpeljan v termah Čatež (čeprav kratkotrajen, izjemno dobrodošel obisk toplic sredi vrveža in poplave zahtev po izpolnjevanju sprotnih študijskih obveznosti), ki so v veliki meri uspele zadostiti večini naših potreb in želja. (Mitja Rančigaj)

Zdi se, da je bil glavni poudarek simulacije graditev 'medkulturnega dialoga' med hrvaškimi in slovenskimi študenti. Vsekakor zavidljiv cilj, vendar je na izvedbo simulacije vseeno potrebno gledati z zdravo mero kritičnosti.
V osnovi dobro zastavljen dnevni red dogodka (predavanja zjutraj, pogajanja popoldne), je grešil ravno pri (zame) najpomembnejšem elementu: organizaciji simulacije pogajanj. Za simuliranje pogajanj namreč ni le zmanjkovalo časa, pač pa so pogajanja potekala na precej neprofesionalni način, kar je v določenih skupinah predstavljajo problem. Ne glede na znanje o taktikah in tehnikah pogajanjih, ki naj bi ga študentje že osvojili, je simulaciji manjkalo kako osnovno predavanje o pogajanjih – če ne drugega, da se znanje nekoliko osveži.
Nekoliko kritike zasluži tudi izbira gostujočih predavateljev. Namen simulacije, to je izvzeti odprta bilateralna vprašanja iz primeža populizma in politike, se na določene trenutke ni uspel prebiti na površje. Če se o odprtih vprašanih pogovarja na določeni objektivni, znanstveno kvalitetni ravni, je potrebno nacionalistične in populistične težnje pustiti ob strani in nastopiti trenutku primerno. Prav organizatorjem je zaupana naloga, da ocenijo, ali je določena oseba tega sposobna, ali pač ne in občasno se je zdelo, da ta naloga ni bila dobro opravljena. (Gregor Ramuš)

Ideja o izvedbi simulacije o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Hrvaško se mi je zdela odlična. Namreč ravno takšne simulacije so pomemben forum, kjer si študenti različnih držav lahko izmenjajo mnenja, informacije, predvsem pa podajo različna videnja določenega problema. Iz tega vidika, bi lahko simulacijo ocenila kot uspešno.
Pa vendar je potrebno podati tudi kritične misli, predvsem glede izvedbe simulacije. Prvi problem, ki nas je preganjal, je bil čas. Bistvo simulacije se je namreč nekoliko razvodenelo, saj smo imeli relativno malo časa za sama pogajanja oziroma delavnice. Druga kritika pa se nanaša na samo izbiro gostov; slovenski predavatelji so prišli izključno iz akademskih krogov, medtem ko je hrvaška stran poslala na simulacijo predavatelje, ki igrajo pomembno vlogo v samem razreševanju sporov med obema državama. Tako smo bili priča nacionalističnim izjavam, kar za tovrstno situacijo vsekakor ni bilo primerno. (Nina Novak )

Glavni cilj simulacije je bil razumevanje bilateralnih in multilateralnih odnosov, predvsem pa zgraditi kvalitetno sodelovanje slovenskih in hrvaških študentov. Na simulaciji smo skušali praktično uporabiti tekom študija pridobljeno znanje, kar nam je kot študentom Mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede v veliki meri uspelo in s tem je slogan »Razlika je v znanju« pridobil svoj smisel. (Edvard Škof)

 

Na vrh strani

Tretji seminar usposabljanja romskih svetnikov na FDV

V petek, 18. aprila, so Študentski raziskovalni inkubator (združenje študentov Mednarodnih odnosov), Forum romskih svetnikov in Regionalna razvojna agencija Mura iz Murske Sobote izvedli tretje usposabljanje romskih svetnikov. Seminarja na FDV se je udeležila večina romskih svetnikov.

Na enodnevnem seminarju so se romski svetniki seznanjali s tehnikami rabe računalnika ter z vsebino spletne strani www.romsvet.si, ki so jo pripravili in jo tudi dopolnjujejo študenti Mednarodnih odnosov v okviru predmeta Varstvo manjšin. Udeleženci so bili mnenja, da je izobraževanje romskih svetnikov ključnega pomena za dvig kakovosti njihovega dela.

 

Na vrh strani

Predstavitev portala romskih svetnikov

Študenti 4. letnika mednarodnih odnosov, člani Študentskega raziskovalnega inkubatorja, so 5. julija 2007 na FDV predstavili spletno stran (www.romsvet.si), namenjeno romskim svetnikom. Predstavitve so se poleg avtorjev portala in vodstva FDV udeležili mnogi romski svetniki, na čelu s predsednikom Kluba romskih svetnikov gospodom Darkom Rudašem, ter gospod Romeo Varga, predstavnik Regionalne razvojne agencije Mura iz Murske Sobote. Spletna stran je nastala kot aplikativni raziskovalni projekt pri predmetu Varstvo manjšin. Namen portala je združiti na enem mestu čimveč informacij, ki jih potrebujejo romski svetniki pri svojem delu. Nabor informacij obsega predstavitve:

zakonodaje (mednarodna, nacionalna raven), ki zadeva romsko narodno manjšino;
projektov/programov (mednarodnih, nacionalnih), ki so namenjeni urejanju položaja romske narodne manjšine;
analiz uresničevanja projektov/programov, namenjenih romski narodni manjšini;
izobraževanja romskih svetnikov.
Portal romskih svetnikov je zamišljen kot dolgoročni projekt. Bodoče generacije študentov in romskih svetnikov bodo portal dopolnjevale in izgrajevale v skladu s potrebami romskih svetnikov.
Galerija slik: http://www.fdv.uni-lj.si/Galerija/Romski/index.htm
 

Na vrh strani

Simulacija "Negotiating the EU"

5. in 6. januarja je na Fakulteti za družbene vede potekala simulacija pogajanj v EU. Študentje 4. letnika, ki poslušajo predmet Tehnika pogajanj, so veščine pogajanj, doseganja kompromisov in skupnih ciljev spoznali tudi v praksi. Gostujoči predavatelj Jerome Larosch je študentom najprej kratko predstavil značilnosti pogajanj v EU, nato pa so se študentje sami pogajali v okviru dveh vnaprej določenih tem: cena nafte in reševanje krize v Alžiriji. Predsedujoča (delo je potekalo v dveh skupinah) Žiga Pirnat in Jerneja Penca, kot tudi ostali sodelujoči, so opravili težko delo, ki je pripeljalo do rezultata. Obe skupini sta na koncu sprejeli skupno resolucijo.

 

Na vrh strani

Simulacija trgovinskih pogajanj študentov 4. letnika mednarodnih odnosov

Študenti 4. letnika mednarodnih odnosov že sedmo leto zapored v okviru predmeta Mednarodne organizacije izvajajo simulacijo mednarodnih institucij. Letošnja naloga je še posebej zahtevna. Gre za simulacijo trgovinskih pogajanj, v katero je vključenih kar nekaj institucij: Svetovna trgovinska organizacija, Evropska komisija, Svet Evropske unije, podjetja, interesne skupine ter nevladne institucije.

Izvedba simulacije poteka pod vodstvom izr. prof. dr. Zlatka Šabiča in as. mag. Sabine Kajnč, in sicer s podporo Evropske komisije v okviru Jean Monnet modula, ki ga je Katedra za mednarodne odnose pridobila že drugič zapored. Več o sami simulaciji in Jean Monnet modulu najdete tukaj. O simulaciji je poročal tudi časnik Delo.

 

Na vrh strani

Simulacija zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov

12. in 13. maja je v senatni sobi na FDV potekalo zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Predstavniki 15 držav članic - študentke in študenti 4. letnika mednarodnih odnosov FDV in Univerze iz Gradca (Karl-Franzens Universität Graz) - so po dvodnevnih formalnih in neformalnih pogajanjih 13. maja soglasno sprejeli resolucijo o Kosovu. Simulacija Varnostnega sveta je potekala v okviru 24. rednega letnega srečanja med Katedro za mednarodne odnose in Katedro za mednarodno pravo na graški univerzi.



 

Na vrh strani

Izobraževalna ekskurzija v Ženevo

Izr. prof. dr. Šabič in Ana Bojinović sta med 3. in 8. aprilom 2005 spremljala skupino 25 študentov 4. letnika mednarodnih odnosov na izobraževalno ekskurzijo v Ženevo, ki je bila izvedena v okviru predmeta Mednarodne organizacije. Študenti so obiskali sedeže nekaterih mednarodnih vladnih organizacij (UNOG, WHO, ILO, WIPO, WMO, UNHCR, WTO, IPU), pa tudi sedež Mednarodnega odbora rdečega križa. Gostovali so tudi na Visokem inštitutu za mednarodne študije Univerze v Ženevi, kjer so se srečali s priznanima prof. Warnerjem in prof. Ghebalijem. Zadnji dan ekskurzije so obiskali tudi sedež Stalne misije Republike Slovenije pri Organizaciji Združenih narodov v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi.

 
 

Uspehi študentov

Na vrh strani

 
© 2005-2010 FDV - Katedra za mednarodne odnose
Oblikovanje / izvedba: